O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu?
Tofotofoga Drive

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu?

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu?

O le faiga o togi e eseese mai lea setete i lea setete i Ausetalia, ae e mafai lava ona e siaki i luga ole laiga e iloa ai le tele o mea o totoe.

Atonu e te fesili atu, "O le a le umi o le fasi maea?" pe “o le a le umi e tumau ai le faʻamaʻi?” aua o le tali e mafai ona fesuisuiaʻi e faʻatatau i le setete o loʻo e nofo ai.

I Niu Saute Uelese, mo se faʻataʻitaʻiga, e faigofie le tali - o togi faʻaleagaina e tumau mo le tolu tausaga, ae o isi setete e foliga mai e le manaʻo e te iloa le tali. Ae ui i lea, o le tolu tausaga mai le aso o le solitulafono e foliga mai o le tali sili lea ona saogalemu.

Atonu na e faalogo o nisi vaega e muta i le na o le 12 masina, ae e le moni lena mea, a e mauaina, e te pipii i ai mo le tolu tausaga atoa.

O le a le uiga?

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu? O le a e mauaina ni togi fa'asalaga e le gata mo le saoasaoa.

A e mafaufau i ai, o le manatu atoa o "le lava mea" e matua valea lava. O le mea moni, e matua valea lava e faigata ona faʻamatalaina e oʻo lava i se avetaavale fou i se faigamalaga latou te manatu o le a saʻoloto, ae o le mea moni o loʻo siomia i itu uma e mea puʻeata saoasaoa, tulafono mamafa ma leoleoga mataala. ofisa. 

O le a la le uiga o togi fa'aletonu? E fa'afeagai ea 'ai o 'ai na e mauaina i le a'oga, o lea e te maua atili ai mo le leaga o le ta'avale ma fa'aputuina e pei o tama'i pine o le maasiasi? Pe e te amata i se aofaʻiga o togi faʻaletonu e mafai ona e faʻaalu pe afai e te valea e fai ai, ma le iloa o le a faʻaalu tupe taʻitasi, ma afai e te lafoai tele, lau laisene?

Afai e te le'i leiloa lava se togi se tasi i lau laisene pe na maua foi se pepa paka, o le faiga fa'aletonu e ono avea ma se mea lilo ia te oe. Ae o le mea moni e faapea, e oo lava i tagata sa ave taavale ma maua ni tiketi faafuaseʻi - e pei ona faigofie ona tupu i le setete o Vitoria, lea e natia ai mea puʻeata saosaoa ma toetoe lava a leai se saosaoa o mea sese - e foliga mai o oe lava. itiiti le fenumiai, e uiga i faasalaga. Fa'amolemole se'i o matou taumafai e fa'amatala.

E fa'afefea ona aoga togi fa'aletonu ma o le a le tele e te maua?

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu? O le fefe i le leiloa o lau laisene e tatau ona taofia oe mai le faia o soʻo se ituaiga solitulafono tau taavale.

Ia, ou te faʻamoemoe e te le faia, aua tatou te amata uma i le leai o ni togi faʻaleagaina i a tatou aia tatau - o se tulaga o le mama e umi atu mo nisi nai lo isi. O le a le tele e tatau ona e ta'alo - o lona uiga, o le a le tele o mea e mafai ona e aoina a'o le'i tau lau laisene, po'o le fa'agata mo lau laisene - e fa'alagolago i le mea e te nofo ai.

Seia oo mai talu ai nei, o lo latou numera i Vitoria e itiiti ifo nai lo isi nofoaga, na o le 11, ae i le tele o isi setete e 12, e ui o Niu Saute Uelese, mo mafuaaga le iloa - masalo ona o talitonuga faanuupo - e mafai ai e ona tagata nofoia ona tuuina atu 13 'ai. 

Afai e na'o sau pemita a le tamaititi aoga pe o lo'o fa'aalia pea pepa laisene P, e sili atu le itiiti o avanoa e te ta'alo ai i na'o le lima nofoaga, e tusa lava po'o fea e te nofo ai. E iai fo'i le tulafono fa'apitoa a Vitoria: afai e i lalo ifo o le 22 ou tausaga ma e iai sau laisene atoa mai se isi setete po'o se isi atunu'u, e na'o le lima lava au 'ai.

O le a la le uiga o nei mea leaga? Ia, fefe ma faasalaga, i se tulaga lautele. Afai e te fa'aputuina le tele o 'ai - e masani lava e 12 o latou 'ai i le tolu tausaga pe itiiti ifo - o le a taofia lau laisene, masani mo le tolu masina.

O le fefe i le le fa'atagaina e tatau ona taofia ai oe mai le faia o so'o se ituaiga o soliga o ta'avale - ma e leai, e le na'o le saoasaoa o le a mafua ai ona e maua ni togi fa'aletonu - ina ia avea oe ma ta'avale ta'avale/tagatanu'u lelei. 

O le mafuaaga e le mafai ai ona e maua na o le 12 'ai ae leiloa lau laisene i le taimi lava e te maua ai mo le mea e tasi ona o nai faasalaga muamua e tatau ona fai ma faʻaeteete, ituaiga e faʻagesegese ai oe ina ia e latalata atu i lau. pito sili ona leaga, o le sili atu foi ona e faaeteete. O se karoti ma le la'au fa'alatalata e aunoa ma se karoti, aua e leai se taui mo le lelei o le ta'avale.

E fa'afefea ona fa'aputuina 'ai fa'aletonu?

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu? I le aotelega, e silia ma le 200 soliga eseese o feoaiga.

Ae paga lea, e tele naua auala e lisi uma ai iinei. E sili atu i le 200 solitulafono eseese i totonu o Niu Sau Uelese na o ia, e le na o le saoasaoa, ma o le tele oi latou o loʻo tauaveina nisi o faʻasalaga i le tulaga o togi faʻaletonu. Ole numera o togi e mafai ona e maua mo se soliga faʻapitoa - fai mai, sili atu i le faʻatapulaʻaina o le saoasaoa faʻatapulaʻa e sili atu i le 15 km / h - e mafai foi ona fesuisuiai e fuafua pe o se aso malolo lautele, pe na e i ai i se sone aʻoga, pe o le a foi. oe laisene. 

Ova le saoasaoa fa'atapula'a e 10 km/h pe itiiti i Niu Saute Uelese? Masalo, o le a tasi le toesea. Se'i vagana ua e i luga o lau laulau L po'o le P pe a fa'ai. Ae afai e te i lou L po'o le P ma o se sone a'oga, e lima 'ai lena. Afai e te le'o i luga ole Ls po'o le Ps ae o lo'o e iai ile sone a'oga, e tolu 'ai lea. Se'i vagana ua fa'alua le vaiaso o aso malolo lelei pe a e faia se solitulafono, o lona uiga o le fa'aluaina o manatu i fa'ata'ita'iga uma o lo'o i luga.

O le a le umi e mu ai ou togi leaga?

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu? O togi fa'asalaga e muta i le tolu tausaga talu ona mae'a le aso o le solitulafono.

Atonu e te manatu o se fesili faigofie lea ma matou moomoo maimau pe ana faapea, ae o iinei mo lau aʻoga, aemaise lava pe afai e te nofo i Kuiniselani, o le auala lea e filifili ai e se ofisa o le malo se tali, i le tulaga lea qld.gov .au.

O le a le umi e tumau ai togi fa'aletonu

“Afai e iai sau tagata aʻoaʻo, P1, P2, laisene lē tumau, poʻo se laisene faataitai, o le a matou lafoina atu ia te oe se faʻaaliga o le laisene faʻatagaina pe afai e te mauaina le 4 pe sili atu togi faʻaleagaina i totonu o soʻo se 1-tausaga.

“Afai e iai sau laisene matala ma maua 12 demerit points pe sili atu i soʻo se 3-tausaga, matou te lafo atu ia te oe se faʻaaliga faʻasalaga laisene.

"E le lava togi o loʻo lipotia i le faʻasilasilaga o faʻasalaga ua manatu ua 'faʻaumatia' ma ua le toe faitauina."

Afai la na e maua se sala tupe ma tolu togi leaga, o na togi o le a faaopoopo i lau aofaʻi mo le tolu tausaga, ona mou atu lea pe a uma le tolu tausaga seʻi vagana ua e faʻaputuina le aofaʻi o 12 'ai i lena taimi. taimi.

Afai e te oomi le 12 o le ae maua se laisene laisene ma o na togi o le a mou atu ona e amata mai le amataga pe a uma ona e faia i lalo o lenei faʻasalaga lea atonu o le a tolu masina le faʻamalolo laisene ae o le tele o tulaga o le a ofoina atu ia te oe le avanoa e te taʻalo ai. ma lau laisene i lena taimi e ala i le ole atu mo se "vaitaimi faʻasalaga faʻalautele", e pei ona faʻamatala fesoasoani e VicRoads:

“(O le) 12 masina le umi lea e fa'ataga ai e fa'aauau lau ta'avale, ae o lau laisene ave ta'avale/laisene a'oa'o o le a fa'alua mo le faaluaina o le taimi muamua na fa'atulaga pe afai e te:

“Taofiofi pe soloia lau laisene aveta’avale/tamaititi mo se soliga o le avetaavale, poo

“Faia se Solitulafono e iai le sala. Ua mamanuina e fesoasoani ia te oe e faʻaaogaina faiga faʻataʻavale saogalemu."     

Ioe, o le mea moni o Tautoga Lelei, ma o setete ma teritori uma e ofoina atu ia te oe lena ituaiga filifiliga, ma sina eseesega i auiliiliga, ae o le faavae autu e tumau pea: afai e te mauaina le maualuga o togi faʻatagaina, o le ae mauaina se tusi fesili. e te filifili i le va o le fa'amalologa na e feagai ma le fa'aauauina o le ta'avale ae aunoa ma le mauaina o se isi fa'asalaga i totonu o se vaitaimi patino, lea e masani lava 12 masina. 

Ia soli tulafono i lea vaitau-e na’o le tasi le itu tatou te talanoa ai-ma o le a faaluaina e le malo lena ulua’i vaitaimi fa’amalolo.

E leai foi se aoga i Vitoria o le taofiga, pe afai e te puleaina, o le a tolu masina, "faaopoopo i ai le masina e tasi mo le 4 togi i luga o le tapulaa." E mafai la ona sili atu le leaga pe afai e mafai ona e sikoa 16 'ai pe sili atu.

E fa'ailoa mai fo'i e VicRoads ia i matou e fa'apea o le a "galue" au togi fa'aletonu mai le aso na e faia ai le solitulafono ae le o le aso na e lesitalaina aloaia ai.

Atonu e te fiafia foi e te iloa o nisi taimi pe a uma au togi, o loʻo i ai pea. E pei ona faamatala mai e le nswcourts.com.au: “E ui e lē o toe taulia togi leaga pe a uma le tolu tausaga, ae e tumau pea i luga o lau faamaumauga ave taavale.

“Ina ua uma le tolu tausaga, e le toe mafai ona latou faitau i le faamalolo lē tumau, o lona uiga ina ia faamalolo lē tumau mai ‘ai fa’asalaga i Niu Saute Uelese, e tatau ona e mauaina le 13 pe sili atu ‘ai fa’asalaga i totonu o le tolu tausaga.

"Afai e i ai isi au solitulafono talu ai ma togi faʻaleagaina mai le silia ma le tolu tausaga talu ai, o le a le faitauina."

O le mea e ofo ai, o Ausetalia i Saute o loʻo tuʻuina mai se tali manino i la matou fesili:

“E fa’amutaina togi e lafo i le tolu tausaga talu ona mae’a le aso o le solitulafono. Mo se faʻataʻitaʻiga, afai na faia le solitulafono ia Me 18, 2015, o nei togi o le a muta ia Me 18, 2018.

Ae ui i lea, e manino lava o mea e mafai ona fai si fenumiai, o lea e sili ai le talepeina o le tulaga i lalo i le setete ma faʻasino atu o le mea sili e mafai ona e faia o le siakiina o lou tulaga ma aloese mai le faʻamalolo poʻo se togi lelei. O le Behavior Bond o se siaki masani i le tulaga o lau laisene ma le paleni o au togi, o lea o le a matou tuʻuina atu ai foi sootaga mo lena mea.

Fa'aletonu - Niu Saute Uelese

I le mamao o le setete sili ona limafoai, e pei ona ofoina atu i ana avetaavale se togi faaopoopo, i le 13, i luma o le ato o le agasala, o le lisi umi ma le lavelave a NSW o sala e sili ona fenumiai. 

O aveta'avale NSW e mafai ona togi 13 'ai fa'aletonu, a'o aveta'avale fa'apolofesa (eg aveta'avale taxi po'o avefe'au - ioe, ogaoga, aveta'avale taxi) e mafai ona sikoa 14. Aveta'avale e maua le P2 le tumau e fitu 'ai, a'o ta'avale a'oga ma aveta'avale e le tumau le tulaga P1, na'o le PXNUMX. e toafa e mafai ona maua.

Solitulafono masani (i lalo ole laisene atoatoa, ae le o totonu ole sone a'oga):

Ova le saoasaoa fa'atapula'a ile 10 km/h pe itiitiTasi le manatu
Ova le saoasaoa o le 10 km / h - sili atu le saoasaoa o le 20 km / h.tolu togi
Saosaoa 20km/h – 30km/hfa mata
Aua le tu i se moli mumutolu togi
Fa'aoga lau telefoni a'o ave ta'avalefa mata

Fa'afefea ona siaki lou paleni togi:

E mafai e aveta'avale NSW ona siaki le paleni o latou togi iinei.

Le lelei - Vitoria

Afai e te nofo ma ave taavale i Vitoria, masalo ua leiloa lau laisene, ae na'o le tulaga, e mafai ona maua e avetaavale 12 'ai fa'aletonu (muamua e 11), ma aveta'avale e iai le numera P po'o le L e mafai ona maua le lima (e fa) .

Solitulafono masani (i lalo ole laisene atoatoa, ae le o totonu ole sone a'oga):

Ova le saoasaoa fa'atapula'a ile 10 km/h pe itiitiTasi le manatu
Ova atu le saoasaoa e sili atu i le 10 km / h - 25 km / h.tolu togi
Saosaoa 25km/h – 35km/hfa mata
Aua le tu i se moli mumutolu togi
Fa'aoga lau telefoni a'o ave ta'avalefa mata

Fa'afefea ona siaki lou paleni togi:

E mafai e tagata Victorian ona siaki latou paleni togi iinei.

Le lelei - WA

O tulafono fa'aletonu i Ausetalia i Sisifo e sili ona limafoa'i i totonu o le atunu'u, e maualalo le fa'asalaga nai lo Niu Saute Uelese ma Vitoria, ae ia nofouta o nisi o solitulafono e maua ai le sala tupe e fitu, o lona uiga e mafai ona leiloa lau laisene i le fa'ai'uga o le vaiaso ma fa'alua fa'asalaga. . .

Solitulafono masani (i lalo ole laisene atoatoa, ae le o totonu ole sone a'oga):

Ova le saoasaoa fa'atapula'a o le 9 km/hZero points
Saosaoa 9km/h - 19km/hLua manatu
Saosaoa 19km/h – 29km/htolu togi
Saosaoa i luga ole 40 km/hfitu togi
Aua le tu i se moli mumutolu togi
Fa'aoga lau telefoni a'o ave ta'avaletolu togi

Fa'afefea ona siaki lou paleni togi:

E mafai e avetaavale i Ausetalia i Sisifo ona siaki le paleni o latou togi iinei.

Le lelei - QLD

A'o fa'aalia e tagata o Kuiniselani se aura o le Wild West, o le mea moni - a itiiti mai i luga o auala o le setete - e fai si ese. O le faiga o togi fa’aletonu i Kuiniselani e tai tutusa lava ma isi vaega o le atunu’u, o ave ta’avale e iai le laisene atoa e fa’atagaina 12 ‘ai fa’aletonu, ae o ave ta’avale e iai numera L ma P e na’o le to’afa.

Solitulafono masani (i lalo ole laisene atoatoa, ae le o totonu ole sone a'oga):

Ova atu i le saoasaoa o le 13 km/h ma lalo ifoTasi le manatu
Saosaoa 13km/h – 20km/htolu togi
Saosaoa 20km/h – 30km/hfa mata
Saosaoa 30km/h - 40km/hono togi
Sili atu 40 km / h8 'ai ma le ono masina fa'amalolo
Aua le tu i se moli mumutolu togi
Fa'aoga lau telefoni a'o ave ta'avaletolu togi

Fa'afefea ona siaki lou paleni togi:

E mafai e Kuiniselani ona siaki le paleni o latou togi iinei.

Fa'aletonu - Ausetalia i Saute

O le isi atunuu o loo natia mea pueata saoasaoa, e masani ona le iloa e avetaavale a Ausetalia i Saute ua latou faia se solitulafono seia oo ina taunuu le pepa i le falemeli. 

E 12 'ai e maua e pailate, ae fa le L ma le P. O le taimi lava e te ausia ai le numera maualuga, o le ae maua le avanoa e te iloa ai le faiga o felauaiga lautele a Ausetalia i Saute. 

O le a le umi e faalagolago i le tele o togi na e mauaina: 12-15 points - faʻamalolo mo le tolu masina, 16-20 points - fa masina, ma sili atu i le 20 points - lima masina o le tagi i luga o le pasi.

Solitulafono masani (i lalo ole laisene atoatoa, ae le o totonu ole sone a'oga):

Ova atu i le saoasaoa o le 10 km/h ma lalo ifoLua manatu
Saosaoa 10km/h – 20km/htolu togi
Saosaoa 20km/h – 30km/hE lima 'ai
Saosaoa 30km/h - 45km/hfitu togi
Aua le tu i se moli mumutolu togi
Fa'aoga lau telefoni a'o ave ta'avaletolu togi
Ma o le matou tagata lava ia e sili ona fiafia i ai: ave taavale ma uiga (hoon driving)fa mata

Fa'afefea ona siaki lou paleni togi:

E mafai e avetaavale i Ausetalia i Saute ona siaki a latou togi iinei.

Faaopoopo i ai se faamatalaga