E mafai ona palapala le uili o le taavale nai lo se isi lava vaega.
Mataupu Faavae

E mafai ona palapala le uili o le taavale nai lo se isi lava vaega.

O le foeuli o lau ta'avale e mafai ona fa'apipi'i fa'afa sili atu le palapala nai lo le faleuila. O le mafuaaga lena e taua tele ai lou faamamaina o totonu o lau taavale ma aua nei galo e faamama lelei lau uili.

O le to'atele o i tatou e na'o le tausia lelei o totonu ma fafo o le ta'avale, ma fufulu mama le ta'avale e aveese ai le pefu ua fa'aputu i le vaiaso.

Ae ui i lea, o siama ma siama e matuaʻi atamai ma iloa ona nana i le mea e le mafai ona oo i ai le ieie e te luluina ai lau taavale. 

O le a le vaega o lau taavale e sili ona palapala pe sili ona tele siama?

O se su'esu'ega fou o lo'o fa'aalia ai o uili ta'avale o lo'o tumu i siama - e o'o atu i le 700 microbes e ono lamatia i le inisi sikuea.

E aunoa ma se masalosalo, o le tele o siama i se nofoaga e te leʻi mafaufauina. Ae o le mea e sili ona mata’utia, o le mea moni o le tele o nei aveta’avale e na’o le fa’amamaina o totonu o latou ta’avale ta’itasi i le masina.

E mata'utia lenei mea ona o o tatou lima o le puna autu lea o siama, pe a tatou pa'i atu i soo se mea, ma e tele fa'ama'i ma tulaga e sosolo io tatou lima. E le gata i lea, o nei siama e mafua ai faʻamaʻi e pei o salmonella, E. coli ma norovirus, lea e mafua ai le manava, e tusa ai ma le ofisa o le soifua maloloina. 

"E ui o le tele o siama e le mafai ona mafua ai ni faʻafitauli o le soifua maloloina, o nisi o taʻavale ua maua e teu ai le tele o ituaiga siama e ono afaina ai," o le tala lea a le tusitala o le suʻesuʻega o Dr Ron Kalter, le faatonu o biomedical sciences i Queen Mary University of London, i se faʻamatalaga. . “O le to’atele o tagata e fa’amama o latou fale, ae o le to’atele e galo ona fufulu a latou ta’avale ma ave ta’avale e pei o se lapisi.”

O lenei fa'amatalaga e tu'u ai le pepa i le pito i luga o mea o aso uma e tele siama, siama, po'o palapala; e sili atu nai lo se faleuila.

:

Faaopoopo i ai se faamatalaga