Pe fa'atulafonoina le ave ta'avale i lalo o le fa'atonuga o vaila'au?
Tofotofoga Drive

Pe fa'atulafonoina le ave ta'avale i lalo o le fa'atonuga o vaila'au?

Pe fa'atulafonoina le ave ta'avale i lalo o le fa'atonuga o vaila'au?

O le mea moni e le tusa ai ma le tulafono le ave taavale i lalo o le malosi o soʻo se vailaʻau e faʻaleagaina ai lou gafatia e ave taavale, e aofia ai fualaau faasaina.

Pe fa'atulafonoina le ave ta'avale i lalo o le fa'atonuga o vaila'au? Ia ioe ma leai. E fa'alagolago uma lava ile vaila'au. 

Pe a tatou mafaufau i le avetaavale i lalo o le aafiaga o fualaau faasaina, e masani lava ona tatou mafaufau i mea faasolitulafono. Ae e tusa ai ma le Health Direct, o se taumafaiga a le malo tele a Ausetalia, e matua solitulafono le ave taavale a o onana. Soo se mea vaila'au e fa'aleagaina ai lou tomai e ave ta'avale, e aofia ai vaila'au fa'aletulafono.

O le NSW Road and Maritime Service (RMS) taiala o fualaau faasaina ma le ava malosi o loo faailoa manino mai ai o le ave taavale i lalo o le aafiaga o fualaau faasaina e le tusa ai ma le tulafono, ae o loo faamanino atili ai e faapea o nisi o fualaau faasaina ma talavai e mafai ona tagofia a o ave taavale i luga o mafuaaga faaletulafono, ae o isi e mafai. e leai.

I se faapuupuuga, o lau matafaioi o se avetaavale le faitau i taimi uma igoa o soʻo se vailaʻau o loʻo e inuina ma talanoa i lau fomaʻi poʻo le falemaʻi pe o le a afaina ai lau avetaavale. 'Aua ne'i ave le ta'avale pe a ta'u atu e le fa'ailoga po'o le foma'i fa'alesoifua maloloina e ono fa'aleagaina ai lou mafaufau, lagona, fa'amaopoopo, po'o le tali atu i le ta'avale. Aemaise lava, ua lapataia e le RMS e faapea o vai tiga, fualaau moe, vailaau allergy, nisi fualaau taumafa, ma nisi o vailaau malulu ma fulū e mafai ona faaleagaina ai lou tomai e ave taavale.

O le upegatafa'ilagi a le Malo o le Northern Territory e toetoe lava a tutusa fautuaga e ave taavale talavai, ae o loo lapatai mai foi le upegatafa'ilagi a le Malo o Kuiniselani e faapea o nisi o vailaau e ese mai ai, e pei o fualaau oona, e ono aafia ai le avetaavale.

Fai mai Access Canberra, e le tusa ai ma le tulafono le aveina o se taavale i totonu o le ACT pe afai e aafia lou malosi i maʻi, manuʻa poʻo togafitiga faafomaʻi ma, e pei o le tulaga i Ausetalia, e le tusa ai ma le tulafono le umia o se laisene avetaʻavale e aunoa ma le lipotia o se mea tumau pe umi. -ma'i umi po'o manu'a e ono afaina ai lou agava'a e ave ta'avale saogalemu.

A e lipotia lenei mea, atonu e manaʻomia oe e faia se suʻega faafomaʻi e se fomaʻi lautele ina ia maua ai se laisene. Afai o e iai i le polokalame ACT ma e te le o mautinoa pe e te manaʻomia le lipotia o lou tulaga, e mafai ona e vili Access Canberra ile 13 22 81.

O su'esu'ega masani a le faua i autafa o le alatele e le iloa ai talavai po'o vaila'au masani e maua i luga o le faleoloa e pei o fualaau malulu ma le flu, e tusa ai ma le malo o Ausetalia i Saute, ae o avetaavale ua afaina i talavai poo fualaau faasaina e mafai lava ona molia. E saogalemu le fa'apea afai o e ave ta'avale i Tasmania, Ausetalia i Sisifo po'o Vitoria, e ono tula'i fo'i oe i le moliaga pe afai e maua oe o ave ta'avale i lalo o le fa'atonuga o se vaila'au fa'asaina e iloa e leaga ai le ta'avale. 

Mo nisi fa'amatalaga i le aveta'avale e maua i le ma'isuka e mafai ona e asiasi i le upegatafa'ilagi a le Diabetes Australia ma mo fa'amatalaga i le aveta'avale ma'i epilepsy e mafai ona e asiasi i le Epilepsy Action Australia driving website.

Ma ia manatua i taimi uma e ui e tatau ona e siaki lau konekarate inisiua mo faʻamatalaga sili ona saʻo, afai e te i ai i se faʻalavelave faʻafuaseʻi aʻo i lalo o le aʻafiaga o vailaʻau e faʻaleagaina ai le taʻavale, o le a mautinoa lava le faʻaleaogaina o lau inisiua. 

O lenei tusiga e le o se fautuaga faaletulafono. A'o le'i aveina le ta'avale, e tatau ona e siaki lau pulega fa'alotoifale ina ia mautinoa o fa'amatalaga o lo'o tusia iinei e talafeagai mo lou tulaga.

Faaopoopo i ai se faamatalaga