Mata fa'ataulāitu
o tekinolosi

Mata fa'ataulāitu

I le tausaga na teʻa nei, na tuʻuina atu ai e se vaega o saienitisi iʻuga o suʻesuʻega na faateʻia ai le sosaiete o le fisiki. E foliga mai o laupepa o le graphene e na o le tasi le atoma mafiafia e maua ai mea faitino mataʻina pe a feliuaʻi i le itu taumatau "faʻataulaitu" e faʻatatau i le tasi ma le isi (1).

O se motu o tagata saienitisi na potopoto i le fonotaga o Mati a le American Physical Society i Boston, lea o le a tuʻuina atu ai auiliiliga o suʻesuʻega mai lenei vaaiga. O nisi e manatu i le mauaina o saienitisi i le Massachusetts Institute of Technology le amataga o se vaitau fou.

O le tausaga talu ai O se vaega o fomaʻi taʻitaʻia e Pablo Jarillo-Herrero na tuʻuina se pea pepa graphene i luga o le tasi ma le isi, faʻamafanafana le faiga e latalata i le zero atoatoa, ma faʻataʻamilo le tasi laupepa i le tulimanu o le 1,1 tikeri i le isi. Na faʻaaogaina e le au suʻesuʻe se voltage, ma o le faiga na avea ma se ituaiga o insulator, lea o le fegalegaleaiga i le va o atoms ma vaega latou lava e taofia ai le gaioiga o electrons. Aʻo faʻapipiʻiina le tele o eletise i totonu o le faiga, o le faiga na avea ma superconductor lea e mafai ai ona gaoioi le eletise e aunoa ma le tetee..

— — opowiadał Jarillo-Herrero w serwisie Gizmodo. —

O nei faʻalavelave faʻapitoa o le taamilosaga angular e fesoʻotaʻi ma le mea e taʻua sasa (moiré stripes). Ole ituaiga ta'i lea na faia ona o le fa'alavelave (superposition) o laina laina e lua o lo'o feliuliua'i i se itu fa'apitoa po'o le fa'aleagaina (fa'alavelave i le va o le tasi ma le isi). Afai, mo se faʻataʻitaʻiga, e tuʻu le tasi mata i luga o se mea mafolafola ae faʻapipiʻi le isi mata i se mea faʻaletonu, o le a aliali mai ni taʻavale moiré. O la latou mamanu e mafai ona faigata tele, ma o latou nofoaga o le a faʻalagolago i le faʻaleagaina o le mea o loʻo faʻataʻitaʻiina.

O su'esu'ega a le au su'esu'e a le MIT ua toe faia e le tele o 'au, e ui lava o lo'o fa'aauau pea su'ega ma o lo'o su'esu'e pea e foma'i lea tulaga. I le tausaga ua tuanaʻi, e silia ma le selau pepa fou i lenei autu ua faʻaalia i luga o le arXiv server. Na ou manatua toeitiiti atoa le sefulu tausaga talu ai na valoia ai e le au failotu le aliaʻe mai o ni aafiaga fou faaletino i ia faiga graphene feliuliuai ma mimilo. Ae ui i lea, e le o malamalama pea le physicists i le tele o fesili e uiga i le amataga o le tulaga o le superconductivity ma le natura o setete dielectric i graphene.

E tusa ai ma le tala a Jarillo-Herrero, o le fiafia i le mataupu e mafua mai foi i le mea moni e faapea talu ai nei "vevela" vaega o le fisiki, i.e. suʻesuʻega graphene ma isi mea e lua itu, meatotino topological meafaitino (uiga e le suia e ui lava i suiga faaletino), mea malulu sili ma matagofie mea faaeletonikalea e tulai mai i le auala e tufatufaina atu electrons i nisi mea.

Ae ui i lea, oi latou o loʻo fiafia tele i le mea fou na maua ma ona faʻaogaina i masini faʻaeletoroni e faʻafefeina e nisi mea moni. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le mea moni o laupepa graphene e fesuiaʻi i se faʻailoga faʻapitoa e tatau ona faatumauina le vevela o le 1,7 tikeri Kelvin i luga aʻe o le zero atoatoa, ma i se faʻaopoopoga e foliga mai latou te "manaʻo" e aua le faia i se tulimanu o le 1,1 tikeri - pei o le lua. e le fia pa'i atu maneta i pou e tasi. E malamalama foi e faigata ona faʻaogaina se mea e naʻo le tasi le atomo mafiafia.

Jarillo-Herrero wymyślił dla odkrytych przez siebie efektów nazwę («twistronika»?, «obrotnika»? — a może «morystory», od prążków ?). Wygląda na to, że nazwa będzie potrzebna, bo wielu ludzi nauki i techniki chce badać to zjawisko i szukać dla niego zastosowań.

Faaopoopo i ai se faamatalaga